Sedem skrivnosti zapeljevanja
Sedem skrivnosti zapeljevanja, škandalozna in provokativna zgodba, ponuja omamen vpogled v moške misli in ženska hrepenenja. Vsako dobro zapeljevanje se začne z nastavljanjem vabe!
Miranda Chase je izobražena prodajalka knjig, a ni del visoke družbe. Tako kot vse v Londonu tudi njo privlačijo erotične vsebine. Med brskanjem po globinah, ki se skrivajo pod platnicami knjig, se ji niti sanja ne, da bi utegnil v knjigarno njenega strica vstopiti pravi vikont.
Maximilian, vikont Downing, ima precej nenavadne poglede na zadeve, povezane s strastjo in poželenjem. Odkrito se postavlja s svojo čutno močjo in je vedno v iskanju naslednje ženske trofeje. Toda Mirandina mešanica nedolžnosti, zaupanja in ljubezni mu postreže z zanj nepričakovanim razpletom.
Ob zelo zabavnem začetku sem pričakovala tudi nadaljevanje v enakem stilu. Bila sem rahlo razočarana, ker moje predvidevanje ni bilo pravilno. Morda se mi je zaradi tega ljubezenski razvoj deloval nekako depresivno. Kakorkoli že, zgodba je drugače dobra , zato sem se odločila, da jo sčasoma preberem še enkrat – brez predpostavke, da berem zabavno knjigo.
Prebrala na en mah. Ni sicer ena najboljših, je pa solidna romanca, sploh kar se tiče zanimivih dialogov med Mirando in zapeljivim vikontom.
Mei je bila pa super odlična – začetek kot ste omenile je bil izjemno zabaven, nadaljevalo se sicer ni tako izjemno zabavno, ampak je bilo še vedno zelo zabavno, pa njuna ljubezenska zgodba – kot pravljica. Všeč mi je bilo tudi, da je v knjigi nastopala enaka knjižna obsedenka kot smo me, kar pa je Max znal kar dodobra izkoristiti pri zapeljevanju – no, takemu zapeljevanju bi se tudi sama stežka upirala, priznam. Moja ocena knjige je 5. In upam, hrepenim po nadaljevanju serije.
Meni je bila knjiga odlična, nikakor dolgočasna ali nezanimiva….prijetno branje in prebrana na mah, priporočam!
Evo, pa sem jo še enkrat prebrala in, kot sem po tihem pričakovala, uživala tudi po zabavnem začetku. Včasih se zgodi, da kot bralka preveč predpostavljam, namesto da bi se zgodbi samo prepustila – prisegla sem si, da se bom temu odslej izogibala. Mirne duše se pridružujem mnenju Lady Starlight: ocena 5.
Neja, to se tudi meni večkrat zdi – ali pa da mi zgodba ni všeč, ko pa jo čez nekaj časa, mogoče let ponovno preberem, pa mi je fenomenalna. Tako mi je bilo na primer z Volk in golobica: prvič mi je bila grozna, prekruta, z vsakim branjem mi je bila boljša – sedaj mi je odlična. Zato tudi knjige, ki se mi zdijo zgrešen nakup obdržim, ker ne vem, kam se bo še moj okus obrnil.
Te pa občudujem, da si jo po grenkem priokusu še enkrat vzela v roko, marsikdo bi namreč obupal.
Meni se je pa vlekla. Ni vsebovala tistega cara ki te vlece k knjigi ,da je nemores odlozit.
Meni pa je manjkala napetost v knjigi. Na trenutke se mi je zdelo da nikamor ne pridem. Za prebrat je.
Zelo se strinjam s Travniške cvetlice in Leo, sem se morala trudit, da sem prišla do konca. Nič iskrivosti ni v zgodbi, ocena 2+.