Cvetje po nevihti

Cvetje po nevihti

Avtor: LAURA KINSALE
Serija: novela
Zvrst: ZG

Org. naslov: Flowers from the Storm

* * * *   20 vote
Oceni knjigo:
11

Vojvoda Jervaulx je genialen, vendar nevaren moški. V očeh sveta velja za lahkoživca, pridaniča in razsipneža in njegovo ime se vse prepogosto pojavlja v škandaloznikih. Toda za marsikatero žensko je takšen ženskar in razuzdanec nezaustavljivo privlačen in tudi plaha, zadržana Maddy Timms, hčerka preprostega matematika, je očarana nad lahkotno pozornostjo čednega plemiča.

Ko nekega dne izve, da je vojvodo doletela huda nesreča, Maddy spozna, da mu mora priskočiti na pomoč, pri tem pa počasi spozna moškega iz krvi in mesa, ki se skriva pod masko okorelega grešnika.

Vendar pa Maddy ne sluti, da bo s svojo ljubečo skrbjo in zdravilnim dotikom usodno spremenila njuni življenji.

Komentarji:

  1. Lady Starlight 14/06/2016 17:10

    Ta pa mi ni bila slaba, v primerjavi s Polnočnim princem je prav fajna, predvsem je zanimiva sama ematika knjige.
    Še vedno pa ne sodi med moje najljubše knjige, čeprav seskozi drži napeto branje.

  2. maxim 14/06/2016 22:36

    Tole knjigo si pa res želim prebrat, predvsem zaradi teh dveh komentarjev;

    -Najboljša zgodovinska romanca, napisana doslej.
    Susan Elizabeth Phillips

    in

    -Roman velja za eno najlepših ljubezenskih zgodb, ki so bile kdajkoli napisane.

    Res me firbec matra. 

  3. Lady Starlight 15/06/2016 10:48

    Sama se pod ta dva komentarja zagotovo ne bi podpisala, je pa res, da je izjemno zanimiva in drugačna, lepo berljiva, posrečena, žalostna, skratka res je taka, da vleče v branje. :)

  4. Lea 22/06/2016 9:19

    Ta knjiga pa je res čisto nekaj drugega kakor je bila Polnočni princ. Sama vsebina me je zelo presenetila,ker še res nisem brala česa podobnega. Na začetku sem bila zelo skeptična ali bi jo sploh brala,sedaj pa rečem da mi ni žal. Splača se jo prebrati in z mislimi odpotovati v drugačni svet.

  5. Katka 22/06/2016 12:48

    Očarala me je in ja vsaka stran posebej je zbujala v meni dvome o sorojencih, priženjenih sorodnikih pa tudi lastna mater ni zaščitila svojega sina in pripomogla da so ga pahnili v umobolnico. Všeč mi je vloga Maddy, Maddymoja tako ji pravi Christian in njegova dva prijatelja so pomagali da je opral svoje umske sposobnosti. Knjiga ki je
    nisem bila vajena prebirati pa kljub temu vse do 538 strani sem uživala v branju. Čeprav kruta zgodba me je potegnila vase.

  6. neja 23/06/2016 10:17

    Pridružujem se mnenju Lady Starlight, pa tudi Leinemu komentarju. Christianova in Maddyina mi je dala veliko snovi za razmišljanje. Morda zame res ni najboljša zgodovinska romanca doslej – 1. mesto še vedno drži Tujka, za njo pa jih je še kar nekaj-, je pa definitivno pustila močan vtis.

  7. jana 27/07/2016 14:59

    Po dolgem času zgodovinska romanca, ki ti pusti globok pečat in ki ti na da spati. Zgodba in glavna knjižna junaka, povsem izstopata iz t.i. klišeja zgod. romance. Pa četudi na koncu zmaga ljubezen. Odlično branje, ki ga ne odložiš, dokler se ne obrne zadnji list romana,

  8. taddie 17/08/2016 10:10

    Knjiga resnično ni slaba, bi jo pa osebno težko označila za naboljšo ali najlepšo zgodovinsko romanco doslej. Napeto branje, izjemno zanimiva tematika in zelo doživeto napisan predvsem tisti del, ki opisuje doživljanje Christiana v določeni ustanovi (da ne razkrijem preveč tistim, ki knjige še nisste brali). Konec je morda malenkost odsekan, predtem izjemno veliko nekega oklevanja s strani junakinje, potem pa naenkrat vse v redu – hehe, sicer pa – ljubezen dela čudeže :-) Priporočam.

  9. maxim 25/08/2016 7:34

    Prebrala.
    Zgodba je na sto in en način posebna, ima nekaj kar se čuti in ostane, ima tisto, kar jo dela drugačno, da si jo med vsemi prebranimi zlahka zapomniš. Je pa res, da je tudi sama ne bi dala v predal z oznako “najlepše ljubezenske zgodbe” . Čeprav trenutno to poletje moj prosti čas okupira pasji mladič in berem -NIČ- na kar sicer nisem ponosna, sem pa ponosna, da sem prebrala prav to.

  10. m 31/03/2018 13:35

    Mene pa samo zanima kaj za bolezni bi naj imel vojvoda… ponavadi avtorica na koncu knjige napiše opombe, za kaj v bistvu gre in da takrat tega in tega se niso poznali.. Tu pa na žalost nič… Škoda… Drugače knjiga zanimiva, na trenutke žalostna, in pa ta Maddy, glavna junakinja, mi je šla malo na živce… bi pa ne bi, ljubi ne ljubi,…

  11. taddie 04/04/2018 14:56

    Odgovor komentatorki oziroma komentatroju ‘m’: nimam knjige pri sebi, ampak imam v spominu, da je na začetku ali pa na koncu avtorica napisala, da je njena babica ali sestra babice doživela kap, ko je bila sama še deklica. Christianovo ‘bolezen’ je osnovala na svoji izkušnji, doživel naj bi možgansko krvavitev oziroma kap :-(

Napiši komentar