Lahko noč moj vitez

12

Dougless Montgomery, ki jo je malo prej zapustil ljubljeni moški, obupana joče ob mrzlem nagrobniku v neki angleški cerkvici. Nenadoma se zraven nje pojavi nenavaden moški – Nicholas Stafford, earl thornviški. Po napisu na njegovem nagrobniku sodeč je umrl leta 1564.

Dougless začuti tolikšno neustavljivo silo, ki jo vleče k njemu, da pozabi na razum, čeprav globoko v sebi ve, da je Nicholas lahko le čudež: moški, ki je ne želi spremeniti, ki se mu zdi popolna in neverjetno zanimiva taka, kot je. Ne more si predstavljati, kako močne so vezi, ki ju povezujejo s preteklostjo; in niti sanja se ji ne, kakšna pustolovščina ju čaka.

Komentarji:

1. 

   Mateja 27/07/2016 14:53
   
   

   Kako je s to knjigo povezana knjiga Žametna obljuba?

2. 

   Lady Starlight 27/07/2016 15:10
   
   

   Kolikor vem ni, vsaj ne v ožjem smislu. To je knjiga tipa Tujka, ki povezuje pretekolost in sodobnost. Žametna obljuba ima pa svojo serijo, ki zajema 4 knjige. In je nadaljevanje šele v prevodu.

3. 

   Mateja 27/07/2016 20:46
   
   

   Pa je to res šele 16. knjiga v seriji?

4. 

   Lady Starlight 28/07/2016 20:24
   
   

   Ja, ampak ta serija, v kateri je tudi knjiga Žametna obljuba je serija znotraj serije.

5. 

   neja 31/07/2016 19:02
   
   

   Zelo berljiva in všečna je, samo na koncu nisem bila čisto zadovoljna – malce prehiter se mi je zdel. Toda bila bila bi še bolj razočarana, če bi se Nicholas kar naenkrat pojavil v sodobnosti, kajti glavni nauk, ki sem ga potegnila s te ljubezenske zgodbe je bil: če nekoga zares ljubiš, boš spoštoval njegove in cilje, njegov način življenja, ne glede (ali prav zato) če je to življenje cele svetove oddaljeno od tvojega in mu boš želel najboljše.

6. 

   Sabina 06/08/2016 12:03
   
   

   Se povsem strinjam z Nejinim komentarjem. Konec je bil tudi zame malce prehiter, poleg tega mi je šla junakinja občasno malce na živce s svojim otročjim ljubosumjem, vendar pa je zgodba čudovita. Že Nicholas me je povsem očaral, potem pa me je močno prevzelo tudi prepletanje preteklosti in sodobnosti. En malček me celo spominja na Tujko Diane Gabaldon. Toplo priporočam!

7. 

   barbara 15/08/2016 21:52
   
   

   Knjiga se mi zdi čudovita mogoče ravno zaradi tega, ker je neobičajen konec konec kot sama zgodba.

8. 

   Krofi 25/08/2016 21:45
   
   

   Lepa in ganljiva zgodba.

9. 

   Bučka 26/08/2016 11:22
   
   

   Podrobnosti o življenju (umazanija, pomanjkanje znanja o higieni), o varnejšem življenje priviligiranih slojev in njihovih služabnikov so zanimive. Bila, proti svoji volji, vsa solzna proti koncu zgodbe…šmrk, šmrk. A zadnje poglavje ne dopolni celotne zgodbe, meni sicer ene boljših knjig od J. Deveraux (prevedenih v slo.). Nekaj mi manjka (najdena slika v starinarnici, fantek, ki si jo tako močno želi…meni sploh ne sede). Pri tej pisateljici se mi pogosto dogodi, da pričakujem več, kot dobim. Od njenih knjig se najbolj spomnim “V zlato odeti dnevov”.

10. 

    travniške cvetlice 20/09/2016 6:34
    
    

    mene ni posebno pritegnila. težko se je brala.

11. 

    Lea 05/10/2016 11:16
    
    

    Oh. Tudi mene je knjiga totalno prevzela. Vso to prepletanje zgodovine s sedanjostjo je naravnost božansko. Ob njuni večni ljubezni sem se kar topila. Res neverjetna zgodba. Čez kakšno leto jo bom še enkrat prebrala.

12. 

    Taddie 24/10/2016 15:33
    
    

    Zgodba me je povsem posrkala vase, ena tistih, ki jih moram imeti na svojih policah Ker je bila knjiga napisana že kar nekaj časa nazaj, se ji sicer pozna drugačen stil pisanja, kot je v navadi zadnjih 10, 15 let, predvsem ni tako poglobljena – si prav mislim, da bi bila sedaj ta zgodba prav gotovo vsaj v treh delih. A je to ne naredi nič manj zanimive in odlične. Konec pa … morda bi bil lahko malenkost daljši, prav zanimiv je tudi priimek (in pa srednje ime) osebe, ki zgodbo zaokroži Sem potočila nekaj solzic ob koncu knjige, nauk je pa lep in mogočen.