Nekaj pregrešnega

5

ilo je poželenje na prvi pogled … Na plesišču se pojavi kot eksotična boginja s kot oglje črnimi lasmi in kot smaragdi zelenimi očmi. V istem trenutku vzbudi Shayevo zanimanje, kot bi ga zadelo z jasnega.

Lady Sarala Carlisle mogoče res deluje naivno, vendar se Shay prepozno zave, da se pod to nenavadno zunanjo podobo eksotične lepote skrivata kot britev oster um in nezmotljiv instinkt. Mu bo njegova izpiljena umetnost zapeljevanja pri tem v pomoč?

Komentarji:

1. 

   Lady Starlight 05/04/2017 1:19
   
   

   Odlična, zanimiva, iskriva, zabavna, noro romantična. In da ne govorim o junaku in junakinji – no, skratka, prava knjiga Suzanne Enoch.

2. 

   neja 05/04/2017 7:13
   
   

   V trenutku, ko Shay sreča Saralo, ga zapusti premetenost, po kateri slovi in kar naenkrat ne vidi več dlje od konca svojega nosu, oziroma do mesta, kjer naj bi se po njegovem moral venomer zadrževati Saralin obraz. Zabavna štorija!

3. 

   Sabina 04/05/2017 10:39
   
   

   Prva knjiga me je navdušila, druga za odtenek manj, pri tretji pa imam sploh mešane občutke.
   Sama zasnova je luštna, sploh zaplet z blagom in s kitajskimi mečevalci, da ne omenjam duhovitih dialogov, vendar sem dobila občutek, da nekaj manjka. Pravzaprav me zgodba ni tako pritegnila, kot sem upala in mestoma se mi je zdela malce razvlečena. Zanimivo je, da me je bolj pritegnil sam vojvoda, veliko bolj kot Shay, ob katerem me je včasih imelo, da bi vanj zagnala njegovo lastno knjigo. No, če sem iskrena, mi je tudi Sarala včasih “kodrala” živce, čeprav je kljub temu meni všečna junakinja, saj je zelo bistroumna in neizprosna pogajalka.

4. 

   Krofi 04/05/2017 16:11
   
   

   Nikakor ne morem reči, da mi je zgodba všeč, še manj, da sem se zraven zabavala, bolj kot karkoli drugega čutim predvsem olajšanje, da mi je končno uspelo priti do zadnje strani. Razumem začetek, da je njemu bila takoj všeč in si jo je želel, pa da je ona mislila, da so njegovi poljubi samo pogajalska taktika zaradi bal svile in nikakor znak naklonjenosti. Tukaj sem se postavila na stran Sarale sam je bila res trmasta pogajalka. Ampak, od tistega nesrečnega pripetljajčku ko ju zalotijo, sem postala team Shay. On ji neštetokrat reče, da se želi poročiti pa ga še vedno zavrača kljub temu, da vsak njen razlog proti poroki ovrže, Sarala najde neki nov še bolj neumen razlog proti poroki (ali je res tako naivna da misli, da bi lahko kdorkoli uspešno grozil vojvodi in njegovi družini?!). Pa da ji vsaj neki bil všeč bi še razumela, ampak ko mu reče, da si ga želi, ko ju zalotijo v nediskretnosti, ko spi z njim in ne samo enkrat, pa Shay jo še vedno želi za svojo, ko izve njeno skrivnost (mimogrede tale skrivnost je čisto predvidljiva…) IN, ko reši njeno težavo glede izsiljevanja…po vsem tem, ko se tako trudi zanjo, jo na nek način reši,prav vidi se koliko mu Sarala pomeni, mu ona na njegovo vprašanje, da bi določila datum poroke odgovori vsa ogorčena, da se še ni odločila ali je poroka tisto kar si resnično želi…halo?! Čez 5 strani mu pa reče, da ga ljubi.. noroooo. Vsa čast Shayu za njegovo toleranco, prijaznost in trmo, ki jo je pokazal do Sarale. Da ne omenjam njene indiskretne in pohlepne matere, ki me spominja na tisto iz Prevzetnosti in pristranosti. Ocena 3.

5. 

   nika 19/11/2019 12:13
   
   

   Meni je knjiga super!