Preden sva postala tujca

3

Nekoč sva bila ti in jaz. Bila sva par. Bila sva prijatelja. Potem se je vse spremenilo. Spoznala sva se pred petnajstimi leti, ko sem se preselil v sobo poleg tvoje v študentskem domu. Rekla si, da sva instant prijatelja. Jaz bi rekel, da sva nekaj več. Živela sva od navdušenja, ker sva se našla skozi glasbo (obsedena si bila z Jeffom Buckleyjem), fotografijo (kar naprej sem te fotografiral), visenje v Washington Square Parku in vseh nenavadnih načinih služenja denarja. Tisto leto sem se o sebi naučil več kot kdaj koli prej in kdaj koli pozneje. Pa vendar sva se ločila.

Tisto poletje po diplomi, ko sem za National Geographic šel delat v Južno Ameriko, sva izgubila stike. Ko sem se vrnil, te ni bilo več. Še vedno se sprašujem, ali sem po poroki morda preveč pritiskal nate …

Ponovno sem te videl pred enim mesecem. Bila je sreda. Pozibavala si se na petah, ob debeli rumeni črti na peronu, čakajoč na vlak. Prepozno sem te prepoznal. Izginila si. Že drugič. Izgovorila si moje ime. Prebral sem ga s tvojih ustnic. Hotel sem ustaviti vlak, da bi te pozdravil. Najino srečanje oziroma videnje je v meni prebudilo vse tiste občutke in spomine. In vse od takrat se sprašujem, kako živiš.Mogoče sem popoln norec, toda ali bi šla z mano na pijačo in mi povedala, kaj si počela zadnjih petnajst let? Podpis: M

Komentarji:

1. 

   Sabina 27/10/2018 17:21
   
   

   Luštna zgodba.

2. 

   Travniske cvetice 27/10/2018 22:53
   
   

   Žalostna a zelo resnicna pripoved. Sodobno, realistično ….

3. 

   Pikapoka 22/11/2020 10:54
   
   

   Ali je konec žalosten?