To je dobra zgodba. Ni pa najina zgodba. Najina je veliko bolj pisana.

Ko sem spoznal Dee, sem takoj vedel, da je nekaj posebnega. Ko me je spoznala, si je o meni mislila, da sem vse prej kot poseben – bil sem točno tak kot vsi drugi, ki so jo položili in razočarali. Nekaj časa sem jo moral prepričevati o nasprotnem, vendar imam kar močne argumente, sploh kar se tiče seksa.

Mogoče slutite, kam zgodba vodi. Vendar najboljši del ni to, kje sva pristala.

Najboljši del je to, kako sva do tja prispela.

Na svetu obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki najprej pogledajo levo in desno, ter tisti, ki se enostavno poženejo naprej. Sama sem vedno raje vse preverila. Naredila načrt. In bila previdna. Potem pa sem spoznala Drewa Evansa. Bil je tako vztrajen. In tako prepričan o samem sebi. Zato se mi z njim ni bilo težko pognati naprej.

Ste mislili, da bova z Drewom skupaj odjezdila proti sončnemu zahodu in živela srečno do konca svojih dni? Tudi jaz. Življenje pa je polno razpotij in Drew je izbral svojega. Pravzaprav se je skušal odločiti za oba – vi pa že veste, da tako pri meni ne gre. Zato sem se vrnila v Greenville, da bi bila nekaj časa sama … no, bolj ali manj sama.

Navada je namreč železna srajca in včasih se je treba vrniti tja, kjer se je vse začelo, da bi lahko nadaljevali svojo pot.

Emma Chase nadaljuje vznemirljivo zgodbo, ki jo je začela snovati v delu Ujeta v mrežo.