Neke meglene noči pa Catherine na samotni cesti, ko se vrača s spodletelega zmenka, reši življenje nekemu moškemu. Šele po prihodu policije izve, koga je rešila: Bretta Maddena, hokejsko ikono in ljubljenca medijev.

Catherine je že doživela svojih 15 minut slave in niti najmanj si ne želi, da bi bila njena preteklost spet v središču pozornosti, le da tokrat na nacionalnem prizorišču. Zato skriva svojo identiteto. In uspeva ji. Nekaj časa. Toda ko na pragu hiše zagleda moškega, ki ga je rešila in ki se ji želi zahvaliti, se vse spremeni.

Med njima se takoj vzpostavi povezava, ki je bolj naelektrena kot vez dveh ljudi, ki sta zgolj preživela travmatičen dogodek. To je nekaj, česar nihče od njiju ni pričakoval. Nekaj, za kar Catherine ni prepričana, da lahko prenese, nekaj, čemur se boji zaupati. Kako dolgo se lahko namreč izjemen moški, kot je Brett, zanima za običajno žensko, kot je Catherine … preden iskra ugasne?

Težava je v tem, da ne najde nikogar, ki bi jo privlačil vsaj približno toliko, kot jo je tisti postavni pilot. Čedni, a ošabni in naduti tekmovalni musher Tyler Brady je že ne, sploh pa po njunem srditem prepiru. Tako vsaj misli ona.

Marie kot prostovoljka na dirki pasjih vpreg Iditarod ugotovi, da je bil prvi vtis morda napačen in da jo Tyler še kako privlači. Toda njegovo srce pripada drugi, zato ji lahko ponudi zgolj prijateljstvo. Marie je po tej poti že šla in ve, kaj jo čaka na koncu. A ne glede na to, kako zelo se trudi, da se ne bi zaljubila v Tylerja, se zdi obsojena na to, da znova krene v isto smer.

Poleg tega mora skozi stekleno pisarniško steno vsak dan gledati svojega narcisoidnega bivšega zaročenca – kolega podpredsednika. Ko naleti na Kyla Millerja – privlačnega novega varnostnika pri Calloway Group Industries, ki je po naključju njena prva mladostniška ljubezen – se stvari še dodatno zapletejo. Fanta, ki ga ni videla ali se z njim slišala, odkar sta bila spremljevalca v istem poletnem taboru. Fanta, ki se očitno ne spomni niti njenega imena.

Piper je zdaj morda res uspešna poslovna ženska, vendar kmalu ugotovi, da je njena počitniška ljubezen ne le živa, temveč tudi močnejša kot kdaj prej, in da se zaradi nje ne zmore zbrati. Še več, kljub Kylovemu hladnemu odnosu je prepričana, da njuno ponovno srečanje sploh ni naključno in da njegova čustva do nje še vedno segajo globoko. In odločena je, da ga bo prisilila, naj jih prizna, ne glede na posledice.

Ker je Jonah več zdoma kot doma, začne Callatlakovati svojo pot ob sosedi, ki vztraja, da jo bo spremenila v pravo Aljaščanko, in drugem sosedu, za katerega se zdi, da jo bo prej ustrelil, kot ji priskočil na pomoč. V svetu z divjimi živalmi, zaradi katerih se kar naprej ozira čez ramo, in težkimi razmerami, ki se raztezajo daleč čez hladne, temne, zimske mesece, je lahko že samo stopiti čez prag naravnost zastrašujoče.
To ni prihodnost, ki jo je imela v mislih Calla, in zato se je začela bati, da je obsojena na to, da bo navsezadnje le zakorakala po maminih stopinjah.

Na Aljaski se znajde v čustveni drami spoznavanja umirajočega očeta in v primežu dileme, kot bi ponavljala mamino zgodbo: med željo po vrnitvi v vrvež Toronta in čednim, robatim aljaškim pilotom Jonahom. Ta pa zre na od obilja civilizacije razvajeno dekle kot na nebodijetreba, ki jo je treba čim prej vrniti tja, kamor sodi, ker je prepričan, da je preveč razvajena, da bi se lahko spopadla z življenjem v divjini.

Jonah ima prav, toda Calla je odločena, da mu bo dokazala, da se moti. On pa, da bo svoje dokazal njej. Ne nazadnje je njun odnos tako bolj podoben odnosu med mačko in psom. A sčasoma začne strast odpora pojenjavati in se spreminjati v prijateljstvo – ali pa se bo prelevila v drugo strast, tokrat tisto prijetnejšo? Toda Calla ne namerava ostati na Aljaski in Jonah se ne misli odseliti. Zato nima smisla, da bi se spuščala v romanco, da bi šla po isti poti, po kateri so šli – neuspešno – pred toliko leti tudi njeni starši.

Ivy je že z eno nogo iz San Francisca, ko po naključju spozna neznanca. Vedno so jo privlačili ognjeviti moški, zato ni nič čudnega, da se po srečanju z njim odloči ostati. No, vsaj do trenutka, ko Ivy ugotovi, da njuno srečanje ni bilo naključno – in da bi lahko bila njuna privlačnost zanjo usodna.

River Delaney je ves iz sebe. V napadu ne bi smel biti nihče poškodovan. Potem pa se je od nekod vzela tista ameriška turistka. Ni je mogel pustiti umreti, zato ji je pomagal, čeprav je s tem tvegal, da bodo za napad obtožili njega – in zato jo je pobrisal. Nazaj v svoje vsakodnevno življenje, ki se začne po tem dogodku zaradi njegovega brata Aengusa in njegovih povezav s kriminalnim svetom intenzivno zapletati.

Ko ga ameriško dekle najde, ugotovi, kako zelo mu je všeč. In kako nevarno je, če sta tako blizu. Zaveda se, da bi se moral distancirati od nje. Amber se poda v lov za Riverjem – mogoče zato, ker ji je rešil življenje, ali pa zato, ker je River nekaj povsem drugačnega od vsega, česar je bila vajena.
Čeprav ni tip ženske, ki bi se podil za moškimi. In River ni tip moškega, ki bi si ga želela ujeti.

Clara Bertelli je na vrhuncu kariere – stara je 26 let in je ena izmed najuspešnejših tajnih agentk v Washingtonu. Pravkar so ji dodelili primer, ki bi jo lahko izstrelil v karierne višave, o katerih lahko vsak kriminalist samo sanja. Razkrinkala naj bi namreč eno izmed najbolj razvpitih kriminalnih mrež za krajo avtomobilov na zahodni obali. Zaradi tega se mora skriti pod skrbno ustvarjeno krinko kot Rain Martines. Njena tarča? 24-letni nečak glavnega akterja, za katerega se zdi, da je že zakorakal po stričevih stopinjah.

Clara zdrsne v udobje bajno bogatega življenja in v objem svoje zelo privlačne in očarljive tarče. Kaj kmalu se meja med dobrim in zlim začne megliti. Ali bo ohranila zdrav razum? Si to sploh še želi?

Ko pride iz bolnišnice, se nastani pri stari Ginny Fitzgerald, nergaški, a dobrosrčni ženski. Ko se trudi iz spomina izbrskati koščke preteklosti, se ji začne porajati vse več vprašanj: Kdo je sosedov fant? Zakaj ga gospa Ginny ne spusti na svojo posest? Zakaj se ji zdi, da ga od nekod pozna?

Jesse Welles ne ve, kdaj se bo Water povrnil spomin. Zanjo upa, da nikoli. Ve namreč, da bi bila tako veliko srečnejša in bolj varna. Zato se tako zelo trudi, čeprav sila težko, da se ji ne približa preveč. Kajti če bo prišel preblizu, bodo na plan privrele stvari, za katere je bolje, da so globoko zakopane.
Težava je v tem, da voda vedno nekako najde pot na površje.

Nogometna štipendija in zabave z vročimi dekleti? To je načrt Bena Morrisa. Kaj pa, ko si zlomi koleno in s tem uniči nogometno kariero? To ni bilo v načrtu. K sreči je Ben bister, čeden in pravi magnet za ženske. Po treh letih usklajevanja šolanja s službo varnostnika v plesnem klubu Penny je pripravljen na novo življenje v resni službi.
A kaj, ko se tam znajde v pisarni skupaj z noro in vročo žensko iz Cancúna. Na to seveda ni pomislil.

Če je Ben zares bister, se ne bo zapletal z Reese, ki je šefova krušna hči. Šef pa je vsem dal jasno vedeti, da romantičnih zvez med zaposlenimi ne dovoli. Da ne govorimo o tem, da o njej krožijo govorice, da je težava na dveh nogah. Problem je le v tem, da Bena privlačijo težave, še posebej če so čedne …

A Cain je drugačen. Cain vidi v tem možnost, da reši ženske pred ulico, propadom, izkrivljenimi življenjskimi potmi. V klubu ima red in drži se pravila, da ne bo spal s svojim osebjem. Ko že dobiva občutek, da mu stvari gladko tečejo, vstopi rjavooka blondinka Charlie Rourke in stvari se zapletejo.

Charlie nujno potrebuje čim več denarja v čim krajšem času, da izgine, preden bo prepozno. In čeprav se vse druge zaposlene nenehno trudijo osvojiti Caina, vse kaže, da Charlie on niti najmanj ne zanima. Charlie ni njeno pravo ime in nikakor si ne more dovoliti, da bi jo čustva motila pri begu.

“Všečni junaki, strastne zveze in nepričakovani zapleti so glavne niti te izjemne romance. Bralke bodo zagotovo komaj čakale na nadaljevanje.” – Kirkus

Ko zaradi nočnega popivanja v prometni nesreči umre šest ljudi, mora Cole sprejeti svoj del krivde za to tragedijo. Vedno, ko so se znašli v težavah, se je lahko oprl na svoje prijatelje iz otroštva. Le da jih zdaj ni več. Poleg tega je v neki bolnišnični postelji še izmaličeno telo šestnajstletnice, katere življenje je uničeno zaradi zaboja piva in avtomobilskih ključev.

Vsi mu sicer govorijo, da vedo, da tega ni naredil namenoma, vendar pa vidi njihove poglede in sliši, kaj šepetajo za njegovim hrbtom. Poleg tega ga ob vsaki misli na dekle, ki mu ne dovoli, da bi se ji prišel opravičit v bolnišnico, zbode občutek uničujoče krivde. Ko minevajo meseci in se v njem sramota in osamljenost le še poglabljata, začne Cole izgubljati zanimanje za stvari, ki so mu nekoč pomenile vse — šola, dekle, prihodnost.

Življenje. Šele ko se znajde čisto na dnu, opazi rešilno bilko, ki ga lahko izvleče iz tega: odpuščanje. A na svetu je samo ena oseba, ki mu lahko to da …

»Bodi mi v ponos.« To so bile zadnje besede, ki jih je oče namenil Livie. Vseh sedem let od tragične smrti staršev se je Livie trudila, da je z vsako odločitvijo, izbiro, besedo in dejanjem dosegala njuna pričakovanja, medtem pa z vso močjo in zrelostjo skrbela za svojo sestro. Zdaj pa je tik pred vpisom na univerzo in nepričakovani izzivi bodo preizkusili njeno trdoživost – in srce.

Livie vstopi na Princeton z izdelanimi načrti in trdno odločena, da jih uresniči: v letniku bo najboljša; vpisala se bo na študij medicine; spoznala bo prijetnega, spoštovanja vrednega fanta, s katerim se bo nekega dne poročila. Njeni načrti pa prav gotovo ne vključujejo alkoholnih sadnih želejev, žurerske sostanovalke, ki ji Livie ne more ničesar odreči, ali Ashtona, arogantnega – in izjemno privlačnega – kapetana moške veslaške ekipe, ob katerem po naravi sicer mirna Livie izgublja živce. Za nameček je tudi sostanovalec in najboljši prijatelj Connorja, ki povsem naključno popolnoma ustreza Liviejinim merilom. Zakaj torej kar naprej razmišlja o Ashtonu?