Torej si lahko predstavljate, kako nejevoljna sem, ko moram ne samo službeno na letalo z njim v San Francisco, temveč sva celo nastanjena v istem stanovanju. Da, štiriindvajset ur na dan dihava isti zrak. Tu je govora o čisto pravih službenih sostanovalcih.

Možakar sploh ne ve, kaj pomeni nositi srajco, uživa v proteinskih ploščicah in – trikrat ugibajte – stoka tako glasno, da ljudje mislijo, da je v restavraciji Meg Ryan. Kvarnik: NE BOM naročila enakega kot on. Naj dodam še njegovo neprestano spogledovanje in izpopolnjen videz, pa se ne čudite, da sem se ujela v zapeljivo skušnjavo, ki mi ponoči ne dovoli mirno spati.

A uganite, kdo se lahko nadzoruje. Tale punca tu. Če lahko namreč kaj z gotovostjo zatrdim, lahko zatrdim, da si z JP Canom zanesljivo nisva usojena.

Kako sta se spoznala? Ključno vprašanje, ki ga postavijo vsakemu paru – in odgovor je običajno kakšna razposajena zgodbica o zaljubljenih golobčkih, ki ju je zadela Kupidova puščica. Najino prikupno srečanje (no, ne tako zelo prikupno) pa je bilo nekoliko drugačno. Sprehajala sem se po bogati soseski na Beverly Hillsu in iskala bogataša, ki bi se bil pripravljen poročiti z mano – saj veste, da bi bila moja zaprisežena sovražnica, ki me je pravkar odpustila, ljubosumna name.

Privihral je okoli ovinka kot kakšen veličasten velikan, momljal o tem, da mu je posel splaval po vodi, in se poskušal izmotati iz nastale godlje. In takrat sva se srečala. Nobenih iskric ni bilo med nama. Niti namiga, da bi se lahko razcvetela ljubezen.

Že naslednji hip sem goltala brezplačni čips in gvakamole ter poslušala človeka, ki mi je razodel vse svoje težave, kar je vodilo k veliki prošnji – hotel je, da postanem njegova Vivian Ward, saj veste, tista iz Čednega dekleta, le da se ne bi smela tako razposajeno vesti. Kakšna predrznost. Vendar pa ljudje iz obupa delajo bedarije, in utapljala sem se v obupu – zato sem privolila v kupčijo.

Moja velika napaka pa je bila – kaj velika … OGROMNA! – da sem se po nesreči zaljubila v edinstvenega Huxleyja Cana.