Pravijo mu vojvoda Uničevalski …
Premožni in brezobzirni Gabriel Duke se je povzpel iz najbednejše četrti do samega vrha visoke družbe – in zdaj se hoče maščevati.
Zvesta in zavzeta lady Penelope Campion najde za vsako izgubljeno ali ranjeno bitje prostor v svojem domu in svojem srcu.
Ko njen vplivni – in privlačni – novi sosed zahteva, da se odkriža vseh rešenih živali, mu Penny naloži težko nalogo. Od svojih ljubljenčkov se bo poslovila le, če jim bo našel ljubeče domove.
Nekaj muckam bo gotovo zlahka našel dom, je prepričan Gabriel. In dvonogemu psu. In prostaško govoreči papigi. Pa kozi, vidri, ježu …
Vendar je za brezčutnega malopridneža, ki ne loči ljubečega doma od ubožnice, to laže reči kot storiti. Kmalu je prekrit z mačjimi dlakami, obkrožen z ljubkimi bitji in očaran nad prikupno sramežljivo staro devico, ki se ji nikakor ne more upreti, ko se odloči, da ga bo rešila.
Če je ne bo on prej zapeljal …

Potem ko Alexandri Mountbatten spolzi iz rok edino sredstvo preživljanja, sklene sprejeti nemogočo službo: preobrazbo podivjanih sirot v spodobni mladi dami. Vendar pa deklici ne potrebujeta discipline. Potrebujeta ljubeč dom. Ampak kako naj Alexandra to dopove njunemu varuhu, Chasu Reynaudu, dediču vojvodskega naziva in pravemu vragu v postelji. Londonske dame so ga neuspešno poskušale ukrotiti. Alexandra se mora nekako prebiti do njegovega srca … ne da bi pri tem ogrozila svoje.

Razvpit lahkoživec

Kot vsak razuzdanec, ki da nekaj nase, tudi Chase živi samo po enem pravilu: nobenih čustvenih vezi. Ko ga skuša trmasta mala guvernanta spremeniti, jo sklene podučiti – v ljubezni. S tem bi ji moral dokazati, da ga ni mogoče ukrotiti. Toda Alexandra je veliko več, kot je pričakoval: pametna, dojemljiva, strastna. In noče verjeti, da je Chase brezupen primer. Kmalu se začnejo stene okrog Chasovega srca krušiti … in grozi mu, da bo pozabil na vsa pravila.

Njegovi pogoji so preprosti:
• mož in žena bosta samo ponoči;
• nobenih luči, nobenega poljubljanja;
• nobenih vprašanj o njegovih brazgotinah;
• ter zadnje in najpomembnejše: ko bo noseča z njegovim dedičem, jima ni treba nikoli več deliti postelje.

Toda Emma se ne da kar tako. Tudi sama postavi nekaj pravil:
• vsak večer bosta skupaj večerjala;
• ob pogovoru;
• in neomejenem draženju;
• ter zadnje in najpomembnejše: ko vidi moškega pod brazgotinami, ji ne more preprečiti, da bi se zaljubila vanj.

Je bil lord Canby s služkinjo na zofi? Ali pa si je lahkoživec privoščil gospodično Fairchild ob steni? Morda pa je bil kriv butler.

Charlotte Highwood ve samo to, da ni bila ona. Toda hitro začnejo krožiti govorice o nasprotnem. Če ne bo odkrila, kdo sta bila ljubimca, se bo morala poročiti s Piersom Brandonom, markizom Granvillskim, najbolj mrzlim, najbolj domišljavo čednim gospodom, ki ga je morala kdaj na svojo smolo objeti. Vzvišenemu plemiču se namreč niti sanja ne, kaj so čustva.

Toda ko se lotita iskanja skrivnostnih ljubimcev, Piers razkrije tudi nekaj svojih skrivnosti. Zelo spodobni in olikani markiz zna vlomiti ključavnico, se pretepati, jo nagajivo dražiti … in ji zmehčati kolena z enim samim poljubom. Edino, kar varuje še bolj neusmiljeno kot Charlotte, je resnica o temni preteklosti.

Njuna strast je silna. Nevarnost je resnična. Charlotte je kmalu razdvojena. Bo tvegala vse, da bo dokazala nedolžnost? Ali pa se bo predala moškemu, ki je prisegel, da ne bo nikoli ljubil?

Da bi se izognila morebitnim snubcem, si izmisli ljubimca: postavnega in hrabrega škotskega poveljnika MacKenzieja, ki mu daleč na fronto pošilja resnična pisma. Vanje izlije vsa svoja čustva, saj ve, da poveljnik, ki ga je v glavi ustvarila le njena bogata domišljija, v resnici ne obstaja.

Toda čez nekaj let Maddie doživi siloviti šok! Na grajskih vratih se nenadoma pojavi čedni moški, ki se predstavi kot poveljnik MacKenzie. Zgroženi Maddie že na začetku pove, da bi se zaradi svojih načrtov rad takoj poročil z njo. Mladenki po kratkem premisleku ne preostane drugega – predvsem zato, da bi se izognila nevšečnostim, ki jih je zakuhala s svojimi izmišljotinami – kot da pristane na njegov predlog. A potem se marsikaj odvije v nasprotju z njunimi premišljenimi načrti …

Colin Sandhurst, lord Payne, prvovrstni razvratnež, pa hoče … kamorkoli, da le ne bi bil v Spindle Covu.

Neobičajna partnerja imata teden dni časa, da:

uprizorita lažen pobeg in poroko,

prepričata družino in prijatelje, da sta ‘zaljubljena’,

pobegneta oboroženim roparjem,

preživita svoje najhujše nočne more,

prepotujeta dobrih šeststo kilometrov in se ne pokončata.

Podnevi sta skupaj v zelo majhni kočiji, ponoči pa v še manjši postelji.

Nimata časa za vse večjo privlačnost, ki se poraja med njima. Še manj za divjo strast. Bog ne daj, da bi dragocene ure zapravila za razgaljenje svojega srca in duše.

Nenadoma se zdi teden dni ravno dovolj za zvrhano mero težav. In morda … morda pa le … za večno ljubezen.

Spindle Cove je letovišče za točno določeno vrsto mladih dam: takšnih, za katere nihče ne ve, kaj naj z njimi. Sem prihajajo bolehne, škandalozne in boleče sramežljive mladenke, mlade žene, razočarane nad zakonom, in mlada dekleta, preveč očarana nad napačnimi moškimi. Vse te mladenke so sem pripeljale družine ali skrbniki, za katere so predstavljale prevelik problem, v upanju, da bo morski zrak ozdravil njihove bolezni.

Podpolkovnik Bramwell hitro spozna, da ne spada v to nenavadno gručo starih devic in … ovac. Zaradi zvestega služenja kroni so mu podelili naziv grof Rycliff in naložili posebno nalogo: v Spindle Covu mora zbrati milico in prirediti vojaško parado. Vendar mu načrte prekriža uporniška vaška gostiteljica in apotekarica gospodična Susanna Finch. Susanna ne bo pustila, da bi ta arogantni prišlek s svojo milico ogrozil njeno ljubljeno skupnost …