Zimska vrtnica
Očarljiva temnolasa hči vaškega župana, Erienne Fleming, je najnežnejši cvet majhne angleške vasice. In med vsemi snubci, ki se ji ponujajo, jo mika le eden: drzen in zabaven mladenič, jenki Christopher Seton. Upi na poroko iz ljubezni kruto izzvenijo, ko jo neodgovoren oče, v želji, da bi poplačal svoje dolgove, proda najboljšemu ponudniku. Dražbo konča skrivnostni lord Saxton, ki ponudi največ za njeno roko – pretresljiv in molčeč plemič, ki svoje brazgotine skriva za masko in ogrinjalom in se prikaže le, ko pade noč. Vdana v samotno življenje v hladnem in razpadajočem gradu Saxton, Erienne počasi spozna prave lastnosti tujca, ki ga imenuje ‘mož’, ki kot nežna in čista duša obsipa svojo nevesto s toplino in vztrajno pozornostjo. Čeprav se pogumno izmika objemu svojega skrivnostnega soproga, Erienne čuti neustavljivo privlačnost do Christopherjeve strasti, žarečega ognja in spletkarjenja. In kmalu bo morala sprejeti pogubno odločitev med dolžnostjo in srcem.
Komentarji:
Napiši komentar
Najbolj priljubljene
-
-
Naslov knjige:
Nedolžni ogenj
120 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Tujka
93 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Divja princesa
70 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Kačji pastir v jantarju
67 Komentarjev
-
Saj se po svoje strinjam s tabo, da je treba malo sanjati o takih “princih”
, to ne rečem, ampak včasih pa res kar malo pogrešam malo drugačne kombinacije.
Priznam pa, da Woodiwissova ima zelo dober slog pisanja, ima občutek za detajle in mi je ena ena od najljubših pisateljic, saj se tudi zelo posrečeno osredotoči na junakove/junakinje notranje boje in njihovo razmišljanje. Ne vem, meni osebno je nad nivojem Garwoodove, čeprav je tudi ta precej dobra v pisanju.
Lp vsem strastnim bralkam
Ja, res, njen slog pisanja je bolj bogat, vendar pa se mi zdi, da ima Woodiwissova dobre in slabe momente. Po eni strani zna ustvariti pravljico kot Zimska vrtnica (moja najljubša knjiga sploh) in na drugi čist razvlečeno in brezvezno knjigo kot na primer Snubec proti svoji volji. Medtem ko je slog Garwoodove bolj iskriv in humoren.
Lp tudi tebi, je lepo, da imamo klub strastnih bralk, jaz sem že kar eno malo odvisna od branja zgo romanc.
Meni tudi Snubec proti svoji volji ni bil kaj preveč všeč, prav tako tudi ne Ljubiti tujca (vendar je ta vseeno boljša od prve naštete). Ja, kaj pa moremo.
Pri Garwoodovi pa je meni recimo všeč opis pokrajine, sploh Škotske….slog je iskriv, so mi pa ljubše njene poznejše knjige, kot pa recimo Gradovi (malo me je razočarala).
Hvala bogu,da ima vsaka bralka svoj okus
Jaz sem tudi odvisnica skorajda, haha
Raje imam “love stroies” kot pa kakšne duhamorne knjige.
Hej, z zgoraj navedenim se pa moram čisto strinjati.
Samo Gradovi je ena njenih poznejših knjig, iz leta 1993. Meni je sicer všeč, je pa res, da nekako ne izstopa, nima neke zgodbe, ki bi se ti vtisnila v spomin ot na primer pri Zimski vrtnicvi, ki jo prebereš in si vsebino za vse življenje zapomniš, ker je tako nenavadna.
Ja, samo res, ker če ne bi se samo določene knjige prodajale. Mi je pa zanimivo slišati vaša mnenja.
Uff, jaz tudi, potem me pa sošolke na faksu iz slovenščine obtožujejo, da trivialno literaturo berem. Pa jo veliko raje kot pa one tečne “visko umetniške” avtorje.
Ja, Zimska vrtnica je res pravljična zgodba. Všeč mi je predvsem, kako se Christopher bori za Erienne v preobleki pohabljenega lorda in prelisiči vse nasprotnike. Ah, ta ljubezen
neumestno vprašanje: a si s filofaksa drugače?
Sicer pa jaz imam za sprostitev najraje zgodovinske in sodobne romance, da se odklopim od stresa in izpitov. Prebiram tudi leposlovje, biografije ipd., ampak priznam, da pa imam najraje ljubezensko tematiko.
Eh, pa naj tvoje sošolke berejo bolj težke knjige, če jim paše, ampak to je tvoja osebna stvar, kaj rada bereš. Vsak ima svoje veselje.
Uf, malo sva zašle
Ja, res, meni tudi, Erienne me pa včasih kar malo jezi, jaz bi veliko prej klonila Cristopheru in njegovemu zapeljevanju, ona pa v vseh njegovih dejanjih sprva vidi le slabo.
Ja (iz Mb Filofaksa), a si ti tudi? Kaj pa študiraš?
Jaz tudi, sicer sem navdušena predvsem nad zgo romancami, ker obožujem zgodovino.
Saj, točno tako, ker jaz namreč ob kakem Cankarju in podobnem kar zaspana postanem od dolgega časa.
Hihihi, pa res.
Če bi pa se Erienne prehitro mu vdala, potem bi bilo pa zgodbe konec in ne bi bilo zanimivega zapleta s poroko s “pohabljencem”. Ta njena notranja borba je res huda, z njo kar sočustvujem. Oja, ti sicer verjamem…katera ženska bi se drugače dolgo upirala takemu moškemu, kot je Christopher, hehe
Jaz pa sem sicer z lj filofaksa, študiram pa zgodovino (to je moja velika ljubezen!) in primerjalno književnost.
Uff, kje si pa pobrala Cankarja, ravno o njem sem se med drugim učila za včerajšnji izpit….
Trenutno pa berem Polnočne skušnjave
Hahah, to je tudi res ja, potem bi se vse prehitro končalo. Sicer je pa konec toliko bolj romantičen in presenetljiv in poplača vso Erieninno in (naše) trpljenje ob njenem zavračanju Cristopherja.
Moram reči, da se meni osebno zdi, da imaš super kombinacijo – tudi jaz sem razmišljala o njej. In v vsakem primeru bi v tem študiju definitivno bolj uživala kot v svojem.
Uff ja, smo ga morali prebirat po dolgem in po čez, kakor tudi druge visoko umetnostne avtorje. Sploh ne vem kako sem zmogla.
Definitivno so Polnočne skušnjave boljša izbira, hahah, ena boljših knjig od D’Alessandrove po mojem mnenju …
P.S. Upam, da ti je Cankarjevski izpit šel odlično.
Zimska vrtnica….že ime knjige zveni čudovito,vsebina pa je še boljša, slajša
……..
Ja, res imam kar super kombinacijo. Včasih se kar nekaj stvari prekriva.
Sicer pa sem imela na izpitu bolj postmoderno kot pa Cankarja (mimogrede: izpit je bil res fajn, bil je ustni in ga imam narejenega…), kakšna sreča
Karkoli že, Polnočne skušnjave sem ravnokar odložila..neverjetno, avtorica je vedno boljša.
Lepše o Zimski vrtnici ne bi mogla napisati kot si.
Super, ČESTITKE!
Ja res, Polnočna serija njenih knjig je božanska, čeprav ta nova serija od nje, ki jo prevajajo pa mi ni tak všeč kot Polnočna serija. Saj ne rečem, da je slaba, ampak nekak kot Gradovi od Garwoodove, mi tudi ta ne ostane v pominu za dlje časa.
Tiste, ki vam je ta knjig všeč morate prebrat vse od J. McNaught. Mislim, da je njena knjiga Kraljestvo sanj zelo podoben stil tej pisateljici.
Tudi Whitney, ljubav moja (HR) je vrhunska. Obvezno poletno branje!!!
Knjiga Zimska vrtnica je bila balzem za mojo dušo – bila je čudovita in čez par mesecev jo bom ponovno prebrala.
Zimska vrtnica je brezčasna romanca, ki zbuja nežne občutke. Zame je, kot sem že omenila, ena od najboljših ljubezenskih zgodb na sploh.
Tudi meni je najljubša knjiga, potem pa dolgo ni nobene za njo in nato ostale. Res je unikat, v Cristopherja pa sem itak zaljubljena že od 10. leta, ko sem jo prvič prebrala.
Zimska vrtnica je zame najlepša ljubezenska zgodba vseh časov. Najbrž tudi zato, ker je tudi prva ljubezenska-zgodovinska knjiga, ki sem jo dobila v roke kot 12letna punčka. Druga pa prav tako njena Plamen in cvet. Potem pa mislim, da sem kar ene 20 let spraševala v knjižnici, če ima ta pisateljica še kakšno knjigo- ter vedno
znova prebirala ti dve.(ja toliko časa so rabili,da so še ostale prevedli) Tudi druge so zelo dobre, vendar teh dveh kar nekako ne dosegajo. Lahko pa samo rečem, da škoda ker je pisateljica že pokojna. Name je naredila močan vtis.