Temna čarovnica
Iona Sheehan je zaradi brezbrižnih odraščala v želji po sprejetosti. Od stare mame po materini strani se je naučila, kje iskati: v zemlji bujnih gozdov, omamnih jezer in stoletnih legend. Irski. V okrožju Mayo, če smo natančni, kjer se skozi generacije pretaka kri in magija njenih prednikov, kjer jo čaka usoda.
Iona prispe na Irsko le z babičinimi napotki, nepopustljivim optimizmom in prirojenim čutom za konje. Nedaleč od gradu, kje preživlja teden, odkrije bratranca, Branno in Connorja O’Dwyer. In ker kri ni voda, jo povabita k sebi.
Najde si službo v konjušnici, kjer spozna lastnika Boyla McGratha. Kavboj, pirat, divji jezdec je vse, o čemer je sanjala. Spozna, da bi si tukaj lahko ustvarila dom – in živela po svoje, četudi to pomeni, da se bo noro zaljubila vanj. A nič ni, kot se zdi. Premagati mora starodavno zlo, ki se je oklenilo njenega družinskega drevesa. Družina in prijatelji se bodo borili med seboj in drug za drugega, da ohranijo pri življenju upanje in ljubezen.
Punce?! Prilegel bi se kakšen komentar na Robertsovo. A vse, vključno z mano, čakamo na žepno izdajo?
No, zaključila sem s Temno čarovnico, ki me je zelo prijetno presenetila. Že tematika o Irski, čarovništvu, konjih in mračnih skrivnosti me je pritegnila, da pa je bila vpletena tudi ljubezen, pa je še pika na i. Super branje. Ko sem odmislila vse tiskarske napake, ki jih je kar mrgolelo, sem na splošno navdušena in se veselim naslednje iz serije.
Dobro in zlo, svetloba in tema, ljubezen in sovraštvo….vse to puhti iz nove poslastice Nore Roberts. Knjiga, ki preplete čarovnijo in sodobni svet.
Sabina!
Najlepša hvala za težko pričakovan komentar! Glede pravopisnih napak pa takole: niso zaželjene, se jih pa da spregledat, če je zgodba dovolj dobra.
Neja, bolj se ne bi strinjala. Ob tako zanimivi zgodbi, ki vključuje čarovnije, prelepo irsko okolje in čednega lastnika konjušnice, kar pozabiš na napake. Pač človeško se je tudi motiti. Upam, da boš uživala v branju, tako kot sem jaz. Je pa škoda, ker se žepnice izdajajo dosti kasneje kot trde vezave.
Navsezadnje sem obupala in si naročila kat trdo vezavo, haha!
Neja, pravilno. Včasih moraš tudi razvajati sama sebe, hehe.
No, punce tudi jaz se strinjam z vama glede tipkarskih napak – ko je zgodba resnično dobra, jih popolnoma odmislim – in kot sta že rekle – motiti se je človeško, vsi delamo napake. Mojo diplomo smo šli čez štirje ljudje (vsi slovenisti) pa še zmeraj se najde kakšna napakica … tako da jaz res ne bom nikoli obsojala tega, še posebej po tem, ko sem vzela lastno lekcijo.
Mene bolj motijo napake tipa (in govorim na splošno, ne leti na nobeno založbo posebej) , ko je earl nepreveden in je v istem stavku earl in njegova grofica ali pa ko je namesto lady pisano lejdi (dobim ošpice), ali pa ko ni razšiččeno do kdaj se junaki vikajo, se celo knjigo vikajo … take stvari.
Kot je značilno za Robertsovo, tudi v tej trilogiji postavi v ospredje družino – le da tokrat posameznim članom doda posebno, mistično moč. Boj dobrega proti zlu, ki traja že stoletja, doseže vrhunec s prihodom še tretjega člena verige. In s pomočjo ljubezni in družinskega razumevanja moč dobrega počasi prevladuje.
Lepa zgodba, ki kar kliče po nadaljevanju branja.
Fenomenalna knjiga… a kdo ve kdaj bo izšlo nadaljevanje?
Prebrala in men je zelo všeč, čeprav priznam, da me kratek opis in oznaka za zvrst niti slučajno nista pripravila na to konkretno paranormalno in z ogromno mistike prepleteno zgodbo. Opisi Irske in njene dediščine so enkratni in tudi jaz komaj čakam nadaljevanje.
Nora Roberts je ena od mojih najljubših pisateljic in res so mi všeč vse njene knjige, ampak se malo pozna, kako ogromno knjig ona napiše. Recimo tale trilogija me zelo spominja na Križ boginje Morrigan, skoraj malo preveč je podobna, kot bi ji malce zmanjkalo idej. Ampak ja ker drugače piše izvrsne knjige sem uživala ob zgodbi in se veselim branja nadaljevanja