Zaljubljeni vohun
Zlomiti kodo do njenega srca … Neodvisna, trmasta in neporočena Abbie Vayle je bila že od nekdaj prepametna za svoje dobro. Toda morda je šla vendarle malce predaleč, ko je ustanovila svoje podjetje z zbiranjem starih, redkih knjig in v Parizu povsem naključno kupila starinsko knjigo s skrivnostno kodo, načečkano ob robovih.
Nekdo hoče knjigo nazaj in je za to pripravljen tudi ubijati. Edina težava je, da Abbie nima več te knjige. Ostale je zaklenjena v carinarnici v Dorvu. Zdaj se je Abbie spustila v tekmo s časom, saj mora biti vsaj korak pred zasledovalci. Zadnja oseba, ki se ji želi zaupati, je njen najboljši prijatelj Hugh Templar, ki ga je poznala le kot mogočnega učenjaka, s katerim sta delila strast do rimskega starega veka.
Toda ker se je Hugh vedno pojavil tam, kjer je to najmanj pričakovala, se ji je začelo svitati… Ne samo, da je Hugh z očali na nosu presenetljivo in neustavljivo privlačen, temveč je tudi nenavadno “profesionalen” v ravnanju z njenimi skrivnostnimi sovražniki.
Hugh očitno ni to, kar se zdi, da je. In kmalu Abbie spozna, da tudi ona ni…ko odkrije, kaj pomeni ljubiti z vsem srcem in dušo.
Komentarji:
Napiši komentar
Najbolj priljubljene
-
-
Naslov knjige:
Nedolžni ogenj
120 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Tujka
93 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Divja princesa
70 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Kačji pastir v jantarju
67 Komentarjev
-
Kot sem že napisala pri Očarljivi princesi, zna pričarati Thorntonova prav prijetno in posebno vzdušje, glavni junak je pravi očarljivec, dama pa neustrašna in na videz neustavljiva … a ljubezen zašuštra vse štrene.
Končno sem prebrala Zaljubljenega Vohuna in moram reči, da mi je bila zelo fajn. Zakaj? Vsake toliko si zaželim kakšno zgodbo, ki odstopa od standardnih zapletov zgodovinskih romanc in zaide v drugačne vode. Kot prvo mi je všeč, da Abbie nima 19 ali 20 let, temveč je popolnoma izoblikovana osebnost v poznih dvajsetih. Jaz osebno imam veliko raje takšne junakinje, ki si ustvarijo življenje in ne čakajo le na princa na belem konju. Zaplet in glavna nit mi je tudi všeč (da ne izdam preveč), ker zgodbi doda tisto nekaj, zaradi česar bralec ni samo fokusiran na ljubezenske scene, temveč lahko z napetostjo čaka, iz katerega grma bo skočil naslednji zaplet smile emoticon Hugh mi je eden naljubših junakov že zato, ker je ….
in ker ni tipični alfa samec iz zgodovinskih romanov, kakršni so bili produkt takratne družbe in so imeli vse, ne da bi se za to kaj morali truditi, ampak self-made man, ki je, poleg tega, da je bil učenjaški, še čeden. Za razliko od premnogih romanc sta ta dva junaka nekoliko bolj zrela, kar je zame dejansko najprivlačnejša stvar v tej knjigi, ker imam vedno manj volje za branje romanc o naveličanih grofih in rosno mladih deklicah, ki so komaj stopili iz razreda. Poleg tega, da sta bila povsem človeška in sta delala napake, mi je bilo še všeč, da je bilo med njima veliko čutnosti, zrele strasti. Za nekoga, ki se ima za naveličano bralko, ker zgodovinske romance berem že skorajda dvajset let in to večinoma v angleščini, z gotovostjo lahko trdim, da je to ena izmed redkih, ki mi bo ostala v spominu in se ne bo zlila s podobnimi, ker na srečo zgodba ni tako klasična, da bi se v mojem spominu izgubila ali zlila z drugimi. To in, I have a thing for spies 
Knjigo imam na Kindlu v angleščini in zelo vesela, da jo imam zdaj tudi v slovenščini. Odličen prevod! Pristala bo na moji omari z najljubšimi.
Zadnje čase sem se večkrat zalotila, da ob branju zgodovinskih romanc na glas predvidevam zaplete, celo pogovore, in da se le redko zmotim. Skratka, en malček mi je postalo dolgčas. Ob tej pa sem uživala do te mere, da sem pozabila ugibati, kaj bosta glavna junaka naredila ali rekla, kar je bilo zelo osvežujoče. Zato se pridružujem mnenju Lady Starlight in Liliom in sem trdno odločena, da preberem še naslednjo.
Mene pa ni navdušila. Najbolj me je živcirala glavna junakinja Abbie, ki je šibka, panična, prestrašena, nesigurna, naivna,nevešča s pištolo itd. Njeno neprestano jokanje in cviljenje mi je pokvarilo vso zgodbo. In potem še ves čas laže prijatelju Hughu,ki ji želi pomagati. Njena družina mu proti koncu pove kaj se v resnici dogaja ne ona. Razumem, da ga je hotela zaščititi ampak sama ni bila zmožna rešiti ničesar. In potem mu Abbie še zameri, ker jo je predal obveščevalni službi in se ji more revež opravičevati, a sama ga je zavajala do konca. Njemu se ima za zahvaliti, da je sploh živa. Jaz bi ji na Hughovem mestu rekla samo adijo. Moram pa pohvaliti epilog, ki mi je bil res simpatičen,
Meni pa je bilo sicer zelo osvežujoče branje, a vseeno sem pričakovala več, da ne govorim o tistem Abbyjinem odnosu do Hugha. Nekajkrat me je imelo, da bi jo krepko nadrla, medtem ko je Hugh fejst dečko, čisto po mojem okusu. Glede Abby dajem prav Krofi.
Je pa vseeno fajn, napeto branje, da ne bo pomote. In lep prevod, mimogrede!
Meni sta bila pa oba lika zelo všeč (čeprav se mi pogosto zgodi, da mi ženski liki niso).
Njen odnos do Hugha sem razumela, saj je imela občutek, da jo je izkoristil in preslepil in vse kar je naknadno izvedela o njem, je to samo še potrjevalo. Oba sta imela občutek, da ga je drugi izigral in oba sta lagala in se pretvarjala…. tako da je bil zaplet pričakovan
Všeč so mi zgodbe s pridihom nevarnosti in tudi ta je dobro napisana.
V zgodbi mi manjka naboja. Abby se je na trenutke vedla kot največja trapa, kar od take poslovne ženske ne bi pričakovala. Hugh pa … kaj pa vem … nekako me nista prepričala. Mi je pa všeč kriminalna zgodba, lepo sosledje dogodkov.
Sicer pa vsa pohvala prevajalki!
Po toliko komentarjih lahko rečem le, da se zelo strinjam z Liliom, me pa po Žanru malo v dobrem smislu spominja na Sabrino Jeffries, res sem uživala.