Petdeset odtenkov teme
Temačne skrivnosti, ki mučijo Christiana Greya, so bile preveč za Ano Steele, zato je razdrla razmerje z mladim podjetnikom in se posvetila karieri v založniški hiši. Toda poželenje po Greyu (moški je seks na dveh nogah in na njem bi morala biti oznaka, da je zdravju nevaren in da se ženske v njegovi bližini pretirano razgrejejo!) je premočno in se ji nenehno krade v misli, zato se mu ne more upreti, ko ji predlaga, da obnovita razmerje, tokrat na drugačnih temeljih. Kmalu se ji začne razodevati več o mučni preteklosti njenega ranjenega in zahtevnega gospoda Petdeset odtenkov, kot je lahko kdajkoli slutila …
In medtem ko se Grey bori s svojimi notranjimi demoni, mora Ana sprejeti najpomembnejšo odločitev v svojem življenju. In to odločitev lahko sprejme le sama.
50 odtenkov teme se nadaljuje tam, kjer se je končal prvi del trilogije; Ana in njen Christian sta ločena in nesrečna, a k sreči ne za dolgo. Ana je pripravljena izkusiti užitke, ki jo čakajo v rdeči mučilni sobani, toda tema iz naslova bo mlademu paru na pot postavila veliko ovir. Ena od teh ovir bo prišla iz povsem nepričakovanega vira in bo privedla do presenetljivega zaključka drugega dela.
Komentarji:
Napiši komentar
Najbolj priljubljene
-
-
Naslov knjige:
Nedolžni ogenj
120 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Tujka
93 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Divja princesa
70 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Kačji pastir v jantarju
67 Komentarjev
-
Je veliko boljša od prve knjige, vsaj zame! Bolj je dinamično in živahno, nekajkrat sem se nasmejala, čeprav ga junakinja kar precej pihne (no, pa saj je dvajsetletnica). Za poletno branje je tale zgodba čisto v redu. Prebrala sem jo na dušek.
Ubogi Christian je imel res težko otroštvo in Ana mu je pomagala povrniti vero v ljudi…predvsem pa v ljubezen. To se mi je zdela najlepša poanta te knjige.
Ampak Ana pa res občasno precej analizira (tisti monologi se mi zdijo še vedno hecni, čeprav sem se dokaj navadila na njih),čeprav roko na srce, tudi v realnem svetu ženske tudi včasih tako delamo.
Boljša od prve, če nič drugo ima boljši zaključek.
Da se jo brez težav prebrat, oziroma vsaj jaz s tem nisem imela problema, a vsaka naj sama presodi. Priporočala je lih ne bi kot neka,j kar je treba prebrat, je pa res, da nikoli ne bi rekla: če ima oseba vsaj malo okusa glede dobre literature, se tega niti z 10-metrsko palico ne bo dotaknila.”
…maxim mislim da če bi imele res dober okus za literaturo(ne vzemi dobesedno)potem tele strani verjetno sploh ne bi bilo,oz. bi bilo zelo malo knjig opisanih…
…vsak ima svoj okus zato bere kar mu leži in se strinjam da je bila 10 metrska palica pretiravanje…meni je všeč oz. sem prebrala vse tri v angleščini , mislim da sem brala tudi že dosti slabše knjige…v končni fazi če nam knjiga ni všeč imamo še vedno možnost da jo odložimo ter pograbimo naslednjo…
metkasmetka moram te popraviti, kdo pa reče, da je dober okus in visoka literatura ravno tisto kar so literarni teoretiki priznali in postavili za visoko literaturo. Meni se to zdi vsiljeno. Za mene je to (knjige na tej strani)dober bralni okus, za drugega pa spet nekaj drugega. Moram pa reči, da je večini veliko lažje prebirat knjige tega žanra kot se pa mučiti s kakim Dostojevskim ali Cankarjem.
…lady Starlight zame je tale literarni okus na tej strani čisto pravi tako da se strinjam z tvojim pisanjem,(napačno si me razumela),ampak v šoli so nas učili da naj bi bilo tako pisanje “trash”,ter da sta ravno Cankar in Dostojevski in ostali njima podobni tista ki nam poskušata nekaj povedati,čeprav roko na srce nimam pojma kaj naj bi to bilo….
…tako da naj vas potolažim ne prenesem in ne berem(pomeni da si tudi ne izposojam)knjig ,ki naj bi človeku znatno širila obzorja in niti ne zahtevam tega od svojih otrok…hvala bogu za zako imenovane DR.romane ki se jih verjetno vse spomnite…lep dan vsem še naprej….
Joj, punce…če potegnemo črto, vse beremo zaradi sprostitve in ne zaradi širjenja obzorij…a ni življenje že tako stresno in komplicirano, da si ga ne rabimo še dodatno grenit z “visoko” literaturo! Včasih sem tako utrujena, da še preprostega besedila ne razumem.
Metkasmetka, saj ravno to sem jaz mislila, ker sem že jezna, ko mi včasih kdo reče, da trivialno literaturo berem. In to mi rečejo po navadi taki, ki berejo visoko literaturo, zato ker je visoka literatura, ne pa, da bi jim bila všeč oz., da bi jo razumeli.
Ja, saj jaz enako, mi je bilo prav muka prebirat določene knjige, ki smo jih morali prebrat na študiju slovenistike, res.
In sem vesela, da imamo tudi me svoj klub, kjer se lahko pogovarjamo o naših priljubljenih romancah.
Marjorie strinjam se tudi s tabo, življenje je preveč stresno, da bi lahko vanj vnašale še “visoko” literaturo, zato pa jaz raje bežim v te lepe svetove.
Kaj se sekirate draga dekleta in dame! Berite tisto, kar vas veseli in ne tisto, v kar vas hočejo prisiliti. Nekateri pač niso za bolj zahtevno (včasih je res to obupno, vem iz srednje šole in faksa)….jaz se sproščam ob ljubezenskih, erotičnih, včasih tudi bolj zahtevnih romanih, odvisno od razpoloženja. Naj vsak bere tisto, kar ga veseli! Malo sanjarjenja ne škoduje ;)…. že tako je življenje včasih težko, malo pocukranosti pa ne škoduje
…samo, da ne dobimo sladkorne
Mogoče se mi boste smejale, ampak, ko berem zgodovinske romane, še posebno tiste zgodbe, ki se dogajajo v Angliji, imam občutek, kot da sem prišla domov…
Verjemi marjorie, tudi jaz dobim tak občutek, ko berem tele romance….;)
Ponavadi čisto notri padam in se poistovetim z junakinjo (v zgodbah, ki me zelo pritegnejo, seveda….če me ne pritegnejo, pa pač ne)…karkoli že, jaz tak občutek, kot ga opisuješ, dobim zlasti ob branju knjig Diane Gabaldon…zmeraj mislim, da je Škotska skorajda moj drugi dom
Joj, pa jaz, Pa samo sanjarim o teh gradovih in življenju tam. Čist sem notr padla v to angleško okolje tistega časa ali pa Škotsko ustvarjeno izpod peresa Julie Garwood. Zdaj se pa prosmi ne meni smejat, ampak to mojo poistovetenje gre že tak daleč, da me fant zafrkava, da sem očitno v prejšnjem življenju mogla živeti tam, hihiih.
Lady Starlight, ni si edina, to ti lahko rečem, hehe….:D
Hihi, ufff, mi je odleglo sedaj.
Vesela sem, da smo obiskovalke tele strani približno enako “cepljene” in da nisem edina, ki v zrelih letih še kar bere takele romančke; tudi jaz mislim, da je v današnjem svetu že tako preveč slabega, krutega, če pogledam katerikoli časopis ali pa internetno stran z novicami, me kar stiska… pa norišnica v službi…pa taxi služba popoldan, … krute in naporne realnosti imamo že tako dovolj in tele knjige mi pomagajo, da se za urico ali dve preselim nekam, kjer lahko malo odklopim, si napolnim baterije in prepričana sem, da so tudi moji domači hvaležni, da imam nekaj, kar me z energijo napolnjuje, ob vseh drugih zadevah, ki mi jo kradejo. Vsak človek ima pravico, da si najde tisto, kar mu pomaga k premagovanju vsakdanjega stresa – me imamo pač tele knjige, drugi športajo, tretji gledajo tv,…, vsak naj uživa v tistem, kar mu pomaga. Če komu pašeta Dostojevski ali Cankar, hvala bogu, vsaj nista zaman pisala knjig… meni pa pač sedejo Garwoodova in podobne.