Frederica
Markiz Alverstoke je bogat, čeden, pravi ljubljenec elite, ki ambicioznim materam vliva upanje in svoje sestre peha v obup. Ne vidi najmanjšega razloga, zakaj bi se trudil komurkoli ugoditi. Vse dokler ga za pomoč ne prosi daljna sorodnica, ki ji je za njegovo sebičnost prav malo mar.
Zaradi številčne in neukrotljive družine Merriville se Alverstoke nehote zapleta v nove in nove nevšečnosti, na svoje veliko presenečenje pa ugotovi, da ga to niti malo ne dolgočasi. Ljubka Charis je morda res prav toliko praznoglava, kot je lepa, toda Jessamy je zanimiv mladenič, Felix pa očarljiv pobalin. A najbolj ga pritegne njihova odločna sestra Frederica, ki pa se očitno toliko ukvarja z dobrobitjo družine, da ne opazi njegovih majhnih, prefinjenih pozornosti…
Komentarji:
Napiši komentar
Najbolj priljubljene
-
-
Naslov knjige:
Nedolžni ogenj
120 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Tujka
93 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Divja princesa
70 Komentarjev
-
-
-
Naslov knjige:
Kačji pastir v jantarju
67 Komentarjev
-
Odlična – duhovita, humorna, prebere se na dah. Skrivnost Frederice ni v izstopajoči zgodbi, ampak v pisateljičinem posrečenem stilu pisanja, na izjemo izdelanih karakterjih, nenavadnih preobratih – skratka pričakujete lahko zabavo na vseh 600 straneh.
Ne strinjam se z lady. Meni knjiga ne deluje preveč zabavna, saj junakinja govori pa govori pa sploh na koncu ne veš kaj je sploh hotela povedati, za celo stran je njenga govora in to majnih črk.
Sem šele bolj na začetku, ampak ne verjamem, da jo bom dokončala.
Ta stil pisanja ni po mojem okusu, preveč pripovedovanja, dolgi dialogi.
Sem se veselila, ker so prevedli zgodbo pisateljice, ki nima se nobenega dela prevedenega v slovenščino. Vedno rada posežem po neznanem in upam na čarovnijo…da me navduši in pusti brez besed. Vedno tokrat ni bilo tako. Ostala sem na 126 strani in nimam nobene želje, da dokončam z branjem. Zgodba je razvlečena, nezanimiva, nobene ljubezni na vidiku samo obširni pogovori brez smisla. Verjamem, da je bila v času ko je bila Frederica napisana ( leto 1965) takratnim bralkam to čudovita romanca kakor piše na platnicam knjige. Vendar jo je v 50 letih v poplavi novejših in dih jemajočih zgodovinskih romanc preprosto povozil čas.
Ob branju te knjige so me obdajali toplo hladni občutki. Mestoma je zgodba zares zabavna in sem se nekajkrat nasmejala, zlasti ob vragolijah bistrega Felixa. Po drugi strani pa avtorica povsem po nepotrebnem razvleče zgodbo. Junaki se tako zapletejo v dolge dialoge, ki so v bistvu samo pleteničenje nekih banalnih in včasih preveč prepletenih malenkosti. Tudi ljubezni ni na vidiku, kot lepo pove Krofi zgoraj v svojem komentarju. Nekaj manjka.
Ocena. -3
Navadno preberem knjigo na mah, to pa sem morala brati v dveh delih. Izziv zame, ampak prijeten. Sabina in Krofi se jezita nad dialogi, jaz pa moram reči, da je nekaj kar precej zabavnih. Ni ena lažjih zgodbic, ampak tudi Jane Austen ni – J.A. sicer ne dosega, vendar ne najdem druge primerjave. Je bila pač spisana v nekem drugem času.
jaz pa sem obupala na 200 strani. nikakor mi nebi uspelo predihati še naslednjih 400. ni me povlekla.
Nisem obupala, zgodba je prijetna, je pa pač napisana v čisto drugačnem stilu, kot pišejo sedanje, moderne avtorice zgodovinskih romanc. Ni uaaaau, je pa zanimiva sprememba.
to pa je bil najbolj raztegnjen roman od vseh ki sem jih prebrala… nikakor prit do konca…
Dolgčas, dolgčas, dolgčas,…
Za moj okus preveč oseb, sicer se veliko dogaja ampak vse je nepomembno. Ni niti najmanj romantike. Boljši bi bil naslov Felix in markiz, saj so veliko bolj opisani dogodki in markizova čustva da fantka kakor pa do Frederice. Meni vsekakor ni bila všeč.
Se strinjam s prehodnicami… dolgčas…. polovico napisanega brez pomena….